V nasprotju z “lovom na papirje”, je bil začetek in konec zidanja hiške zelo hiter. Pričeli smo sami, v novembru 2016. Torej, glavni je bil moj tast in njegov prijatelj, ostali družinski člani pa smo jima pomagali, kolikor smo poleg službe in otrok lahko.
Z Darkom sva se še pred začetkom dogovorila, da je on “glavni” kar se tiče “grobih” del najinega projekta. Jaz pa pridem na vrsto, ko bo v igri notranje oblikovanje, postavitev pohištva v prostore in vse kar je (seveda) povezano z barvami. 🙂
V tem “njegovem” delu me je Darko res presenetil. Kljub temu, da je načeloma “na izi” in mu stvari kot same niso tako pomembne, se je v tej vlogi več kot izkazal. Do takrat nisem vedela, da se tako spozna na vse materiale, postopke, kaj sledi čemu, kaj je treba nabavit, kje lahko prihraniva in v kaj je dobro vložit več denarja,…Moram priznat, vse je izpeljal popolno in tudi danes se vidi, da so se posamezne težke odločitve izkazale za pravilne. Da pa seveda o tastu niti ne izgubljam besed. Ni zidar, pa nam je sezidal celo hišo. Naredil je praktično vse in nama s tem prihranil ogromno denarja, ki sva ga potem lahko porabila za druge stvari.
Pa vendar moram omenit in se predvsem zahvalit tudi svoji družini, ki nam je v tem času najbolj pomagala. Moja stara mama je vsak dan skrbela, da je nas in delavce na hiški pričakalo toplo, domače kosilo. Za varstvo otrok je bila vedno pripravljena poskrbet moja mami, saj je bilo v tistem obdobju zelo težko usklajevat gradnjo, družino in še službo. Velika zahvala pa gre tudi mojemu očetu, tetam, bratrancem, prijateljem in ostali družini po obeh straneh, ki so nam ob večjih “rukerjih” vedno pomagali in bili tam, ko sva jih najbolj potrebovala. Tega se ne pozabi nikoli.
Julija 2017 je bila najina sanjska hiška pokrita. Za streho sva izbrala lokalnega izvajalca, Tesarstvo-Krovstvo Napotnik (http://www.tesarstvo-napotnik.si/) in bila z njim in njegovimi fanti res zadovoljna. Še prej kot v enem tednu, so naši goli zidovi dobili tudi “pokrivalo”.
Poleg krovca sva si izvajalce izbrala še za pripravo vodovoda, s tem da smo stiropor pod mrežo za talno gretje polagali sami.
Za ogrevanje je Darko takoj predlagal talno gretje s toplotno črpalko voda-voda, ki so nama jo izvedli fantje iz podjetja Vrtine Palir (http://vrtine-palir.si/). K sreči je naš kraj idealen za takšno vrsto ogrevanja, ki izkorišča temperaturo podtalnice in je s tem prihranek še večji.
Pri oknih sva oklevala med plastiko in lesom, na koncu nama ni žal, da sva dala več denarja in se odločila za les-alu okna pri podjetju GLIN Nazarje (http://www.glin.si/), ki so zdrava, dihajo, kljub temu pa imajo zunaj na okvirju pritrjeno Alu masko (tako, da ne moti prezračevanja), ki okno ščiti pred vremenskimi vplivi. To so taka zelo močna okna, ki so nama dobesedno “odvzela” moč LTE signala takoj ko so jih zmontirali. 🙂
V decembru, leta 2017 je bila hiška zaprta zgoraj, spodaj in od strani. No, malce nam je pihalo od zgoraj, saj še streha ni bila izolirana, kljub temu pa nam je delujoča toplotna črpalka ogrela spodnje prostore na nekje 18 stopinj, kar je bilo ravno prav, da nam roke niso zmrzovale ob delu.
Eno pomembnejših napeljav v hiši – elektriko, nam je z našo pomočjo v celoti naredil in uredil moj bratranec Elektrousluge Borut Vovk, ki se poleg službe ukvarja tudi s to dejavnostjo. Ta del gradnje me je presenetil. Koliko dela, vrtanja, prebijanja, logistike, postavitve…In vse to sta v večji meri naredila Darko in Borut. Kapo dol fanta, še enkrat!
Omete in estrihe smo prepustili enemu izvajalcu in sicer podjetju Zidarstvo in izdelava estrihov Branko Čepin (http://www.zidarstvo-cepin.com/). Nekje v tednu dni, smo imeli narejene omete po celi hiši. Nato smo se sami lotili polaganja stiropora po tleh, preden nam je Uroš (Inštalacije Uroš Dvorjak s.p.) prišel položit napeljavo za talno gretje. Po tem, so bili pri Zidarstvu Čepin zelo odzivni in so takoj prišli naredit še estrihe.
Menim, da smo tisto zimo 2017/2018 in pomlad, v 2018, naredili največ v najkrajšem možnem času. Vse se je odvijalo z nenormalno hitrostjo. Morate vedeti, da smo 1.12.2017 polagali talno gretje, teden dni kasneje estrihe, čez dobre pol leta, pa smo se že selili v popolnoma opremljeno in dokončano hiško. Ko zdaj gledam slike za nazaj, ne morem verjet in si predstavljat kako hitro je vse skupaj šlo, čeprav se mi je v tistem trenutku vsaka zadeva vlekla kot sam hudič.
No, v tem obdobju pa sem na vrsto prišla tudi jaz. Zdi se mi da je bil tisti čas zame najtežji, saj sem kljub temu, da sem imela v glavi že davno sestavljeno sliko celotne postavitev prostorov in samega pohištva, morala sprejeti najpomembnejšo odločitev o barvnih kombinacijah talnih površin, ki jih kasneje ne bo več možno menjati. Na podlagi talnih oblog, sem potem lahko razmišljala še o barvnih kombinacijah pohištva, zaključnih letev, notranjih vrat, notranjih stopnic, ograje in podobno.
To pa je že druga zgodba, ki čaka na naslednji blog…
Se beremo….
Nikin Bizo svet
